Legenda pravi, da so se križarji na poti v Sveto deželo ustavili na hribu, da bi si odpočili. Sprejeli so jih gostoljubni domačini, ki so jim ponudili božansko dobro vino, in križarji so se odločili, da ostanejo kar tam, kraj pa poimenovali za svoj Jeruzalem.

Danes je Jeruzalem slikovita vasica, ki je nastala okrog Marijine cerkve iz leta 1652. V njej najdete podobo matere božje, za katero pravijo, da so jo križarji prinesli seboj naravnost iz svete dežele. Ob cerkvi stoji dvorec Jeruzalem, ki je danes preurejen v butični hotel z bogatim botaničnim vrtom, vrednim ogleda. Jeruzalem je najvišji vrh v okolišu, na nadmorski višini 341 m. Ob jasnih dnevih pogled seže celo do Blatnega jezera.

V tem delu Slovenije so se z vinarstvom ukvarjali že davno pred prihodom Rimljanov. Vinorodne Ljutomersko-Ormoške gorice v Prlekiji že od nekdaj nudijo idealne pogoje za pridelavo belih vin. Vinograde razvaja obilica sonca, hladne noči in prst bogata z mineralnimi snovmi, ki izvirajo še iz časa panonskega morja pred desetimi milijoni let. Najboljši vinogradi regije se nahajajo prav na hribih, ki obkrožajo biser regije, vasico Jeruzalem. Tu se rojevajo nekatera najboljša vina. Šipon je lokalna sorta, ki velja za ponos Jeruzalema in Prlekije. Izstopa z izjemnim karakterjem, prepoznavno svežino in bogatim okusom. Legenda pravi, da ime šipon izvira še iz časa Napoleonovih pohodov. Domačini so vojakom za osvežitev ponudili kozarec svojega vin, ti pa so ob pokušini od navdušenja vzklikali: »C'est si bon!« (To je dobro!). Domačini jih niso dobro razumeli in mislili, da vzklikajo šipon.

Klopotec je varuh vinogradov, ki s klopotanjem preganja ptice v času, ko grozdje dozoreva. Tradicionalen klopotec Prlekije ima štiri vetrnice, vsak dela pa naj bi bil iz drugačnega lesa. Pripisujejo mu posebno moč varovanja vinogradov, ne le pred škodljivci. V naših krajih ga navadno postavljamo na Veliko mašo, 15. avgusta, ali že na Lovrenčev dan, 10. avgusta. V Hermancih, na vrhu prleškega griča Strmec, kjer stoji največji klopotec na svetu!

Ptuj je nadvse zanimivo in skrivnostno mesto z najstarejšo zgodovino v Sloveniji ter mnogimi znamenitostmi in pristno turistično ponudbo. Mesto leži v slikoviti pokrajini med Slovenskimi goricami in Halozami ter Dravskim in Ptujskem poljem, kjer se prepletajo mnoge naravne znamenitosti. A Ptuj ni samo najstarejše slovensko mesto, saj se ponaša tudi kot mesto festivalov in mnogih drugih kulturnih dogodkov, ki skozi vse leto popestrijo dogajanja v starem mestnem jedru ter okoliških krajih.

Prav ti kraji pa so pravi raj tudi še za tako zahtevne gurmane in ljubitelje pristne domače kulinarike. Turistične kmetije in vinotoči na Ptujskem so znani po izjemni domači hrani in odličnih vinih. Skratka z obiskom v najstarejšem slovenskem mestu in njegovi slikoviti pokrajini z nežnimi griči Slovenskih goric in Haloz boste spoznali majhen delček sveta, ki je vsekakor vreden vašega obiska ali aktivnega preživljanja prostega časa.

Vinska klet in vinoteka Osterberger se imenuje po prvih lastnikih hotela, Francu in Constanci Osterberger, ki sta leta 1890 na dražbi kupila hišo in pravico do opravljanja kavarniške obrti. Družina je bila v hotelu do leta 1945, nato je pa lastnica postala država. Spomin na lastnika najdete v valuti fasade, kjer so zapisane inicialke njunih imen F(ranz) C(onstanza) O(sterberger). Franc Osterberger starejši je umrl leta 1905, njegove posle pa je prevzela vdova Konstanca. Po njeni smrti so vso premoženje podedovali njuni otroci. Sin Franc Osterberger je kasneje vodil hotel, Aleksander pa se je podpisoval kot upravitelj skupnega posestva Osterberger na Gorci, v Dežnem 43. Danes v stavbi z baročnim pročeljem in zelo zanimivo zgodovino gostuje čudoviti mestni Hotel Mitra, ki se nahaja v okolju starega mestnega jedra mesta Ptuj, na Prešernovi ulici 6 in Grajski ulici 1. Celoten hotel s svojo lokacijo, zunanjo podobo in z notranjo ureditvijo prostora prikazuje videz starega mestnega jedra. Prvi zapisi o objektu so iz leta 1777.

S prenovljeno vinsko kletjo in vinoteko je hotelu uspelo obudil še eno zgodbo, ki je bila močno prisotna v razvoju bogate zapuščine sedanjega hotela in najstarejšega slovenskega mesta Ptuja. Že nekaj let pred in po letu 1900 se je v hotelu odvijala izredno pomembna dejavnost tistega časa, ki jo je vodil Franc Osterberger starejši, ki ni bil le hotelir in kavarnar temveč tudi vinski pridelovalec in vinski veletrgovec, specializiran za vina s haloškega območja.

Zveza kmetijskih društev Štajerske je je leta 1907 vinogradništvu Osterberger dodelila srebrno državno medaljo s častno listino za dosežke na področju vinogradništva.

Vinska klet sprejme do 40 ljubiteljev žlahtne kapljice, v pestri ponudbi vinoteke lahko vsak obiskovalec izbere in kupi vrhunsko vino, ki si ga zaželeli zase ali svoje prijatelje. Omamen vonj, prefinjen okus, zapeljiva aroma, vinska kultura in skrbna pridelava današnjih vinogradnikov iz vinorodnih dežel Slovenije bo poskrbelo, da lahko vsak obiskovalec v obnovljeni vinski kleti Osterberger doživi zgodbo, ki jo je pisala zgodovina in pri tem razvajali svoje brbončice v vrhunskih vinih kot so Traminec, Renski rizling, Rumeni Muškat, Modri Pinot, Šipon, Cviček, Rebula, Merlot … V sled temu je obisk vinske kleti Osterberger in razvajanjem ob žlahtni kapljici vsekakor nepozaben in predvsem obvezen dogodek na potepanju in raziskovanju najstarejšega slovenskega mesta Ptuja.

Maribor in njegovo staro mestno jedro vas bosta navdušila s svojimi kulturno-zgodovinskimi znamenitostmi in gostoljubnostjo Mariborčanov. Čudoviti mestni trgi z znamenitimi stavbami, Lent z najstarejšo vinsko trto na svetu, Mestni park s tremi ribniki in Piramido … V uličicah vabijo številne kavarne in čajnice, kjer lahko polni doživetij sklenete potepanje po mestu in poklepetate s prijatelji.

V osrednjem delu starega mestnega jedra na Lentu, pred Hišo Stare trte še danes domuje najstarejša trta na svetu. Žametovka oz. modra kavčina je s potrjeno starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Stara trta simbolizira bogato vinsko kulturo Maribora, Štajerske in Slovenije.

Stara trta je bila posajena ob koncu srednjega veka, ko so Maribor oblegali Turki. Preživela je kljub srditim bojem med napadalci in branilci mesta, saj je bila današnja Hiša Stare trte nekoč del mestnega obzidja. Trdoživki niso do živega prišli niti požari, ki so bili zaradi lesenih ostrešij in slamnatih streh v poznem srednjem veku precej pogosti, niti trtna uš, ki je pomorila večino ostalih trt, prav tako ne zavezniško bombardiranje mesta, ko je bila Hiša Stare trte delno porušena, a je tej vzdržljivi rastlini uspelo preživeti.

Tako je danes Stara trta tudi edina rastlina, ki ima lasten muzej v Hiši Stare trte. Danes potomke Stare trte rastejo skoraj na vseh kontinentih in po številnih krajih v Sloveniji. Mariborski oktet in Neuvirtovi Štajerci so trti v čast posneli himno. Trti v čast so v Mariboru in okolici urejene tudi mnoge slikovite vinske ceste in številne vinske kleti.

Grozdje Stare trte je sorte žametovka ali modra kavčina in je eno izmed najstarejših udomačenih žlahtnih vinskih sort na Slovenskem. 35 do 55 kg simboličnega letnega pridelka vin je ustekleničenega v 2,5 dcl stekleničke znamenitega umetnika Oskarja Kogoja, ki predstavljajo dragoceno protokolarno darilo - letno jih napolnijo nič več kot 100!

Že več kot 160 let se kakor valovi reke Mure skozi Gornjo Radgono, v Radgonskih goricah pretakajo majhne skrivnosti in veliko znanje. Kako spretno razvajati vinsko trto, da se razbohoti v vsej svoji plemenitosti? Kako čas preživeti ob ljubkovanju grozdja? Kako vzljubiti vino, njegovo žlahtnost in opojnost? Kako mu vdahniti iskrivost, vir neštetih mehurčkov, ki nikoli ne presahne?

Vino nosi v sebi veliko zgodb. Prvo mu je prišepnil tisti nekdo, ki mu je namenil prostor pod soncem. Med rastjo so mu svoje zaupali domačini in popotniki, ki so se ustavili ob vinogradu, da bi se naužili njegove lepote. Leto za letom knjigo zgodb polnijo obiralci. Pripovedujejo mu vinarji, enologi, kletarji… Besedo ali dve mu zagotovo namenijo še prodajalci.

Vino nosi v sebi lepe zgodbe. Zgodbe ljudi, ki z njim živijo, ga negujejo in cenijo. Bodite del te čudovite zgodbe.

Ponos Radgonske kleti je Zlata radgonska penina, ki je pridelana je po tradicionalni ali klasični metodi z vrenjem v steklenicah, po kateri so pripravljeni tudi pravi šampanjci. Prvotni fermentaciji vina sledi ustekleničenje ob dodatku kvasovk, ki inducirajo sekundarno fermentacijo, s katero se formirajo za peneče vino tako nepogrešljivi mehurčki.

Zlata radgonska penina odleži na kvasovkah najmanj 24 mesecev, moč pa je najti tudi Zlate penine posebnih letnikov, ki so na kvasovkah zorele več, celo 10 let! Obenem Zlato radgonsko penino lahko označimo kot blanc de blancs, kar pomeni, da je pridelana iz čistega chardonnaya.