Ptuj je nadvse zanimivo in skrivnostno mesto z najstarejšo zgodovino v Sloveniji ter mnogimi znamenitostmi in pristno turistično ponudbo. Mesto leži v slikoviti pokrajini med Slovenskimi goricami in Halozami ter Dravskim in Ptujskem poljem, kjer se prepletajo mnoge naravne znamenitosti. A Ptuj ni samo najstarejše slovensko mesto, saj se ponaša tudi kot mesto festivalov in mnogih drugih kulturnih dogodkov, ki skozi vse leto popestrijo dogajanja v starem mestnem jedru ter okoliških krajih.

Prav ti kraji pa so pravi raj tudi še za tako zahtevne gurmane in ljubitelje pristne domače kulinarike. Turistične kmetije in vinotoči na Ptujskem so znani po izjemni domači hrani in odličnih vinih. Skratka z obiskom v najstarejšem slovenskem mestu in njegovi slikoviti pokrajini z nežnimi griči Slovenskih goric in Haloz boste spoznali majhen delček sveta, ki je vsekakor vreden vašega obiska ali aktivnega preživljanja prostega časa.

Vinska klet in vinoteka Osterberger se imenuje po prvih lastnikih hotela, Francu in Constanci Osterberger, ki sta leta 1890 na dražbi kupila hišo in pravico do opravljanja kavarniške obrti. Družina je bila v hotelu do leta 1945, nato je pa lastnica postala država. Spomin na lastnika najdete v valuti fasade, kjer so zapisane inicialke njunih imen F(ranz) C(onstanza) O(sterberger). Franc Osterberger starejši je umrl leta 1905, njegove posle pa je prevzela vdova Konstanca. Po njeni smrti so vso premoženje podedovali njuni otroci. Sin Franc Osterberger je kasneje vodil hotel, Aleksander pa se je podpisoval kot upravitelj skupnega posestva Osterberger na Gorci, v Dežnem 43. Danes v stavbi z baročnim pročeljem in zelo zanimivo zgodovino gostuje čudoviti mestni Hotel Mitra, ki se nahaja v okolju starega mestnega jedra mesta Ptuj, na Prešernovi ulici 6 in Grajski ulici 1. Celoten hotel s svojo lokacijo, zunanjo podobo in z notranjo ureditvijo prostora prikazuje videz starega mestnega jedra. Prvi zapisi o objektu so iz leta 1777.

S prenovljeno vinsko kletjo in vinoteko je hotelu uspelo obudil še eno zgodbo, ki je bila močno prisotna v razvoju bogate zapuščine sedanjega hotela in najstarejšega slovenskega mesta Ptuja. Že nekaj let pred in po letu 1900 se je v hotelu odvijala izredno pomembna dejavnost tistega časa, ki jo je vodil Franc Osterberger starejši, ki ni bil le hotelir in kavarnar temveč tudi vinski pridelovalec in vinski veletrgovec, specializiran za vina s haloškega območja.

Zveza kmetijskih društev Štajerske je je leta 1907 vinogradništvu Osterberger dodelila srebrno državno medaljo s častno listino za dosežke na področju vinogradništva.

Vinska klet sprejme do 40 ljubiteljev žlahtne kapljice, v pestri ponudbi vinoteke lahko vsak obiskovalec izbere in kupi vrhunsko vino, ki si ga zaželeli zase ali svoje prijatelje. Omamen vonj, prefinjen okus, zapeljiva aroma, vinska kultura in skrbna pridelava današnjih vinogradnikov iz vinorodnih dežel Slovenije bo poskrbelo, da lahko vsak obiskovalec v obnovljeni vinski kleti Osterberger doživi zgodbo, ki jo je pisala zgodovina in pri tem razvajali svoje brbončice v vrhunskih vinih kot so Traminec, Renski rizling, Rumeni Muškat, Modri Pinot, Šipon, Cviček, Rebula, Merlot … V sled temu je obisk vinske kleti Osterberger in razvajanjem ob žlahtni kapljici vsekakor nepozaben in predvsem obvezen dogodek na potepanju in raziskovanju najstarejšega slovenskega mesta Ptuja.

Ogromen stavbni kompleks dominikanskega samostana na Ptuju z več kot 2.000 m2 v pritličju in prav toliko v nadstropju in kleti v katerem so danes prostori kongresno-kulturnega središča ima pestro preteklost. Ptuj je bil skozi zgodovino organiziran okoli treh stavb: ptujskega gradu, minoritskega in dominikanskega samostana, zatorej gre za enega najpomembnejših objektov na Ptuju skozi vso zgodovino. Štirikotni samostan, ki je bil zgrajen v 13. stoletju, je imel v srednjem veku svoje obzidje, ki je bilo povezano v sistem mestnih utrdb. Del tega obzidja je ohranjen še danes, viden pa je na južni strani, kjer stoji eskarpa (utrjena stena namenjena obrambi objekta) proti reki Dravi, na zahodnem koncu pa je še najti ostanke obrambnega stolpa. Na zahodnem koncu je bil nekdaj obrambni jarek in od tu so vodila iz mesta manjša vrata. Pred samostanom je urejen park, ki ga Ptujčani imenujemo Sončni park, na njegovi terasi nad reko Dravo pa se vije prelep pogled na južni del mesta, Dravsko polje vse do Haloz, Donačke gore in Boča ter Pohorja. Zasluge za ustanovitev ptujskega dominikanskega samostana imata salzburški nadškof Eberhard II. (1200-1246) in Gospodje Ptujski oziroma gospa Matilda Ptujska (umrla 1253), vdova Friderika III.

Samostan so že v najstarejšem obdobju sezidali v dveh nadstropjih, njegov najlepši del pa je zagotovo vzhodni trakt križnega hodnika (oratorij), ki je v prvi polovici 13. stoletja je služil kot kapela vse do izgradnje cerkve na njegovi severni strani. Pozidava njegove cerkve je bilo eno največjih del v samostanu, ki je bilo povezano z veliki izdatki in je trajala vse do leta 1252. Cerkev so posvetili leta 1255, ko je prošnjam dominikancev za njeno posvetitev ugodil salzburški nadškof Filip Spanheim, njeno obletnica posvetitve pa so že od nekdaj praznovali na tretjo nedeljo po veliki noči. Stara kapela se na hodnik odpira s portalom in dvema biforama (obokano okno navpično razdeljeno na dva enaka dela s stebrom ali stolpom ter na vrhu z obočnimi dekorativnimi rebri), njen portal je plod več pozidav in obnov. Samostan je zgrajen v prehodnem slogu med romaniko in gotiko, kar se lepo vidi v kapeli vzhodnega trakta, kjer je desna bifora še poznoromanska (dvojno okno s polkrožnima lokoma), leva pa že gotska (s šilastoločnima zaključkoma in drugimi detajli). Stara kapela je bila prekrita z ravnim stropom, obokali pa so jo šele v 17. stoletju. Ohranjeni so sledovi dekorativno poslikanega pasu, ki nakazuje višino prvotnega ravnega stropa. Kapela je imela na vzhodni stranici prezbiterij (osrednji, običajno nekoliko dvignjen prostor v cerkvi kjer duhovnik opravlja bogoslužje), ki je segal v današnji park. Nanj spominja le še zazidan šilastoločen slavolok v vzhodni steni. Stara kapela je do pred kratkim bila razstavni prostor ptujskega muzeja, v katerem so bile razstavljene gotske plastike in ostanki zgodnjegotskih fresk iz porušene minoritske cerkve.

Minoritski samostan na Ptuju je ena od najpomembnejših stavb starega mestnega jedra, ki na Minoritskem trgu proti zahodu zapira stari del mesta. Spodnji del trga zapira monolitno belo samostansko zidovje, na katero je z leve naslonjena prekrasna baročna cerkev sv. Petra in Pavla. V njenem pročelju nad vhodom, okrašenim s štirimi visokimi stebri v nišah na levi in desni strani stojita cerkvena zavetnika sv. Peter in Pavel.

Najstarejše slovensko mesto, znano po starem mestnem jedru, je bogatejše in lepše po zaključku prenove minoritske cerkve sv. Petra in Pavla, katere začetek gradnje se je začel leta 2001. Samostan ima tudi danes pomembno kul­turno in izobraževalno dejavnost. Od leta 2007 deluje v njem zasebna samo­stanska glasbena šola, med ostalimi pa je v njem zelo dejavno tudi Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega z boga­tim kulturnim programom. V refektoriju ali nekdanji obednici, kakor tudi na dvorišču, se vrstijo koncerti, razstave, različna srečanja … Izrednega nacionalnega pomena je zagotovo tudi samo­stanska biblioteka, ki ima svoj prostor v jugoza­hodnem vogalu v II. nadstropju samostana. Nasta­nek knjižnice glede na knjižni fond sega v začetek 16. stoletja. V vogalno štukaturo so jo prenesli 1925. leta.

Samostanska knjižnica hrani skoraj 5.000 knjig, večina iz 17. in 18. stoletja. Najdra­gocenejše delo je vsekakor Trubarjev Novi testa­ment iz 1557, 1560 in 1561 leta. Zadnji privezek Pavlove poslanice Korinčanom in Galačanom je bil do pred nekaj leti, ko so v Jeruzalemu odkrili zadnji del iz 1577. leta, najpopolnejši znan primerek, po samem obsegu pa je to še danes. Zelo zanimivo je, da je minoritska knjižnica med zadnjo vojno ostala dokaj dobro ohranjena, manj­ka le nekaj dragocenih knjig. Najstarejšega datuma v knjižnici pa ni knjiga ampak pergament Teodozijevega zakonika iz 9. stoletja, ki služi neki knjigi za ovitek. V zadnjem času pa so b knjižnici pridobili še dve dragoceni knjigi, faksimile Perikope Henrika II. – knjiga nedeljskih beril in faksimile Gutenbergove biblije. V minoritskem samostanu deluje tudi provincialna knjižnica, ki je začela delovati 8. februarja 2008. V njej hranijo 14 tisoč knjig, ki so na izposojo. Knjižnica je odprta v sredo med 9. in 11. uro ter v četrtek med 16. in 18. uro. Možna je tudi izposoja knjig izven uradnih ur po dogovoru, knjižnica pa je vključena v program slovenskih knjižnic Cobiss. Zanimiva je predvsem po tem, da v njej hranijo veliko knjig, ki se v drugih knjižnicah ne nahajajo.