Prebivalci, pa tudi številni obiskovalci pravijo, da je Ljubljana mesto po meri človeka. Kljub temu, da se uvršča med srednje velika evropska mesta, ohranja prijaznost manjšega kraja, hkrati pa premore vse, kar imajo velike prestolnice. Medtem ko pozimi pride na plan njen zasanjan srednjeevropski značaj, jo poleti odlikuje mediteranska sproščenost.


Sedem glavnih razlogov zakaj obiskati Ljubljano:

1. Ljubljana velja za skriti biser Evrope
Ljubljano številni popotniki opisujejo kot skriti biser Evrope. Njeno slikovito podobo so zaznamovala različna zgodovinska obdobja, še najbolj pa opus svetovno znanega arhitekta Jožeta Plečnika.

2. Ljubljana je mesto z zeleno dušo
Ljubljana, Zelena prestolnica Evrope 2016, je mesto z zeleno dušo in trajnostno vizijo razvoja. Ponaša se z odlično ohranjenimi zelenimi površinami in naravo celo v samem središču mesta. Ponuja tudi vrsto doživetij, kakršna bi si težko predstavljali kje drugje.

3. Privoščite si romantičen pobeg
Ljubljana ima ljubezen že vpisano v svojem imenu, ki zveni podobno kot slovenska beseda "ljubljena". Duša mesta je reka Ljubljanica, ki jo prečkajo slikoviti mostovi. Ljudje si tu še vzamejo čas za posedanje v kavarnah na prostem. Slikovito prizorišče za vaša doživetja zaokrožajo starodavni grad, ki kraljuje na griču nad Ljubljano, zmaji, ki so njen simbol, ter številne romantične zgodbe.

4. Uživajte v lokalni kulinariki Ljubljana je v zadnjih letih doživela resničen razcvet kulinaričnega dogajanja. Obiščite Odprto kuhno, da začutite njen živahen utrip. Priznani kuharski mojstri, restavracije ter lokalne jedi iz projektov Okusi Ljubljane ter Okusi Osrednje Slovenije postajajo vse bolj prepoznavni v svetu. Najbolje ocenjene restavracije po izboru lokalnih strokovnjakov spoznate po Znaku ljubljanske kakovosti.

5. Živahna kulturna prestolnica z vrsto zanimivih festivalov
Ljubljana je ustvarjalno mesto, kjer je kultura tako rekoč način življenja. Ponaša se z vrsto festivalov različnih zvrsti, od enega najstarejših evropskih poletnih festivalov do uveljavljenih festivalov jazza, glasb sveta in uličnega gledališča. Zelo živahno je tudi alternativno dogajanje, še posebej na znameniti Metelkovi.

6. Odkrijte regijo Osrednja Slovenija
Ko obiščete Ljubljano, se ne ustavite le v mestu. Podajte se izven ustaljenih poti in doživite resnično Slovenijo. Bližnja okolica Ljubljane oziroma kraji v regiji Osrednja Slovenija so prava izbira za sproščene in aktivne počitnice v prijetnem naravnem okolju.

7. Doživite Slovenijo na dnevnih izletih iz Ljubljane
Ljubljana je najboljše izhodišče za raziskovanje Slovenije. Na naši spletni strani lahko rezervirate številne dnevne izlete s prevozom iz Ljubljane. Obiščite najbolj znane znamenitosti kot sta Bled in Postojnska jama, odkrivajte naravne lepote in ali si privoščite nepozabna organizirana doživetja.

Osnovne informacije o Ljubljani
Glavno mesto Republike Slovenije (Slovenija je članica Evropske unije od leta 2004.) Površina: 275 km²
Število prebivalcev: 283.000
Povprečna januarska temperatura: - 0,3 °C
Povprečna junijska temperatura: 20,7 °C

Ljubljanski grad, ki na griču nad mestom stoji že okrog 900 let, je glavna znamenitost Ljubljane. Z grajskega Razglednega stolpa in obzidja se ponujajo najlepši razgledi na mesto. V grajskih prostorih so na ogled muzejska razstava Slovenska zgodovina, Lutkovni muzej ter več zgodovinskih prostorov in postavitev, med njimi Kapela Sv. Jurija, Kaznilnica in Virtualni grad.

Na Gradu, na katerega se lahko pripeljete s tirno vzpenjačo, je na ogled tudi vrsta umetniških razstav. Na njem obratujejo restavraciji Gostilna na gradu in Strelec, grajska kavarna in nočni klub. Grad je prizorišče kulturnih prireditev, dogodkov za vso družino, plesnih večerov ter poletnega kina na prostem Film pod zvezdami.

Razgledni stolp ponuja najlepši razgled na Ljubljano in njeno okolico. Stoji na mestu nekdanjega Stolpa piskačev, porušenega leta 1813 po francoski zasedbi. Kasneje je tu stal signalni stolp, v katerem je živel čuvaj.

Razstava Slovenska zgodovina je razdeljena na šest sklopov, ki zajemajo celotno slovensko zgodovino od najstarejših sledov človekove prisotnosti na slovenskem ozemlju izpred približno 200 000 let.

Lutkovni muzej
Slovenija je dežela bogate lutkarske tradicije. Stalna muzejska postavitev, ki jo je pripravilo Lutkovno gledališče Ljubljana, predstavlja zgodovino lutkarstva na Slovenskem ter ustvarjalnost sodobnih lutkarjev.

Narodna galerija je osrednja slovenska galerija za starejšo umetnost in hrani največjo zbirko likovnih del od visokega srednjega veka do 20. stoletja. Na ogled so še stalna razstava del enega vodilnih evropskih modernističnih slikarjev 20. stoletja, Zorana Mušiča (1909–2005) ter občasne razstave. Stalna zbirka, ki je razdeljena po zgodovinskih obdobjih, obsega skoraj 600 del evropske in slovenske umetnosti. V njej so med drugim na ogled dela srednjeveške cerkvene umetnosti, baročne umetnine Gregoria Lazzarinija in Giulia Quaglia, bidermajerski portreti Jožefa Tominca, neoklasicistične slike Franca Kavčiča, dela realistov Janeza in Jurija Šubica, dela priljubljene slovenske slikarke Ivane Kobilce ter znamenite umetnine slikarjev slovenskega impresionizma (Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama).

V Narodni galeriji je na ogled tudi ena največjih baročnih umetnin Ljubljane, originalni Vodnjak treh Kranjskih rek Francesca Robbe. Na njegovem prvotnem mestu, pred Mestno hišo, danes stoji kopija. Galerija se ponaša še z Galovo sobo, v kateri redno potekajo dogodki za najmlajše in za družine, z obsežno knjižnico, galerijsko trgovino z bralnim kotičkom ter kavarno.

Ogled vam bo predstavil tradicionalne jedi, ki se danes večinoma pripravljajo na sodobne načine in so na novo zaživele nedavno, v odmevnem projektu Okusi Ljubljane. Obiskali boste 5 raznovrstnih restavracij, poskusili 5 jedi ter 5 izbranih pijač.

Ljubljanske jedi danes živijo na zelo raznovrstne načine, zato se ustavite pri ponudniku ulične prehrane, v gostilni z zgodovinskim konceptom, v sodobni restavraciji, v še eni nekoliko drugačni, ki deluje po modelu socialnega podjetništva ter v lokalu na priljubljeni razgledni točki. Seznanite se tudi s sestavinami in njihovim poreklom na glavni ljubljanski tržnici ter na sprehodu do vrtov lokalnih pridelovalcev v predelu Krakovo.

Seznanite se z življenjem in delom slovitega arhitekta, ki je zaznamoval podobo Ljubljane. V Plečnikovi hiši sta na ogled ohranjen arhitektov dom z vso izvirno notranjo in zunanjo opremo ter stalna muzejska razstava.

Stalna razstava Plečnik
Na razstavi se seznanite s Plečnikovem opusom ter z njegovo življenjsko potjo. Njen osrednji del predstavlja arhitektove stvaritve v Ljubljani, kamor se je vrnil leta 1921 po odmevnih dosežkih na Dunaju, kjer se je odlikoval z vrsto pionirskih del moderne arhitekture, ter v Pragi, kjer je med drugim znameniti praški grad preoblikoval v rezidenco predsednika države. Na ogled so načrti, makete in fotografije stvaritev kot so Narodna in univerzitetna knjižnica, glavna ljubljanska tržnica ali Cerkev Sv. Mihaela na barju, pa tudi Plečnikovih nikoli uresničenih vizij, med katerimi je posebne pozornosti vredna Katedrala svobode, načrt stavbe slovenskega parlamenta.

Plečnikova hiša z vrtom
V hiši, v kateri je Plečnik živel po vrnitvi v domovino leta 1921, so na ogled ohranjeni bivalni prostori ter arhitektovi osebni predmeti. Hišo in sosednjo starejšo predmestno stavbo je Plečnik preuredil in dozidal stolp na dvorišču. Pogosti so elementi, ki so ostali od njegovih projektov ali ostanki prezidav drugih stavb.

Leta 1915 je staro hišo kupil arhitektov brat Andrej. Po arhitektovem prihodu v Ljubljano so sestra in dva brata sklenili, da bodo živeli skupaj, zato je arhitekt ob stavbi zgradil valjast prizidek (1925). Pozneje je dodal zastekljeno preddverje, po odkupu sosednje hiše še zimski vrt (1930). Z arhitektom je kljub prvotni odločitvi družine, krajši čas živel le brat Janez. Po bratovem odhodu si je arhitekt dodatno preuredil hišo v skladu s svojimi potrebami.

O Jožetu Plečniku
Arhitekt Jože Plečnik (1872-1957) je prehodil dolgo pot od vajenca v mizarski delavnici očeta Andreja, do spoštovanega profesorja na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter prejemnika številnih državnih in mednarodnih priznanj. Priznan in cenjen je bil že za časa življenja, njegovo vizionarstvo ter izviren pristop pa še danes navdihujeta strokovnjake in ljubitelje arhitekture po vsem svetu.

Redni ogled se prične pred Mestno hišo in se nadaljuje po starem mestnem jedru, zaznamovanem s svojevrstno arhitekturno podobo, katero sta deloma zaznamovala barok in secesija, predvsem pa stvaritve slovitega arhitekta Jožeta Plečnika. V okviru ogleda se ustavite v eni ljubljanskih restavracij na manjši pokušini tradicionalnih slovenskih jedi.

Z ladjice na Ljubljanici lahko doživite staro mestno jedro z znamenitimi mostovi, slikovitimi pročelji stavb in nabrežji z druge perspektive. Ladjica vas popelje na krožno vožnjo med znamenito Plečnikovo zapornico in nabrežjem na Špici.

Tivoli je največji in najlepši ljubljanski park, ki sega v samo središče mesta. Po načrtu, ki ga je leta 1813 pripravil francoski inženir J. Blanchard, je nastal iz parkov, ki sta obdajala grad Podturn ter Cekinov grad. Meri približno 5 km2. Razdeljen je na tri drevorede, nasajene s kostanji. Njegovo ureditev s posameznimi cvetličnimi parterji in zanimivimi drevesi dopolnjujejo številni kipi in več fontan. Območje parka se z vrsto sprehajalnih poti in trim stezo, ob kateri so postavljene naprave za vadbo na prostem, nadaljuje v pobočje Rožnika.

Jakopičevo sprehajališče: Priljubljeno razstavišče na prostem
Slikovito Jakopičevo sprehajališče v osrednjem delu parka, danes znano tudi po razstavah fotografij velikega formata, ki so na prostem na ogled vse dni v letu, je uredil arhitekt Jože Plečnik.

Podrobnosti o lokaciji
Potem ko je J. Blanchard uredil glavno zasnovo parka, so v obdobjih, ki so sledila, sledile širitve in preureditve. Leta 1880 ob zahodnem robu parka uredili ribnik. Ob ribniku je manjši botanični park z rastlinjakom, ki ga je leta 2010, ob svoji 200-letnici, prevzel v upravljanje Botanični vrt Ljubljana. V rastlinjaku je na ogled stalna razstava tropskih in mesojedih rastlin. Na nasprotni strani ribnika je otroško igrišče, urejeno leta 1942 in preurejeno ter opremljeno z novimi igrali leta 1994.

Park je med letoma 1921 in 1939 preuredil Jože Plečnik, ki je zasnoval široko Jakopičevo sprehajališče, ki se konča pred stopniščem pod Tivolskim gradom. Sprehajališče nosi ime po slovenskem impresionističnem slikarju Rihardu Jakopiču.

Leta 1929 so po načrtih Stanka Bloudka na vzhodnem robu parka Tivoli zgradili letno kopališče Ilirija, tedaj najsodobnejše v kraljevini Jugoslaviji. Po Bloudku so kasneje poimenovali športni park pod Cekinovim gradom. Tam so uredili igrišča za tenis, košarko, kotalkanje ter otroško igrišče. Zasnoval ga je arhitekt Marjan Božič. Leta 1965 so po načrtih istega arhitekta zgradili dvorano Tivoli, namenjeno športnim prireditvam in večjim koncertom. V bližini je dvorana s pokritim bazenom, fitnesom, kegljiščem, zgrajena leta 1973 po načrtih Fedje Koširja.