Poslanstvo zavoda je promocija aktivnosti, povezanih z vesoljem, promocija vesoljskih tehnologij, promocija skupne evropske vesoljske politike, promocija tehnoloških dosežkov drugih vesoljskih politik držav, ki imajo visoko razvito vesoljsko tehnologijo, povezovanje podjetij in drugih institucij, ki delujejo na področju razvoja vesoljskih tehnologij, ter promocija in razvoj turizma, z navezavo na aktivnosti ohranjanja in razvoja naravne in kulturne dediščine, umetnosti in razvoja družbeno kulturnih vsebin z namenom kulturalizacije vesolja in združevanja umetnosti, znanosti in gospodarstva. Zavzemanje za večjo prisotnost gospodarstva v aktivnostih vesoljske industrije.V okviru svojega poslanstva zavod upošteva tudi vprašanja etičnosti ter razvoja in uveljavljanja etičnih načel v kulturalizaciji in eksploataciji vesolja.

V sklopu centra si je možno ogledati:
Razstavo o Hermanu Potočniku Noordungu, njegove korenine, življensko pot in njegovo edino knjigo "Problem vožnje po vesolju-raketni motor" s katero se v zgodovino zapiše kot pionir vesoljske arhitekture in astronavtike. Na razstavi spoznate tudi njegov najpomembnješi načrt Bivalno kolo, načrt prve vesoljske postaje na svetu, ki so jo upodobili v ikoničnemu filmu 2001: A Space Odyssey (Vesoljska odiseja:2001).
Razstavo Voyager/ dr. Mavretič se osredotoča na prepoznavanje dela dr. Antona Mavretiča, ki se že dobrih štirideset let aktivno ukvarja z razvojem vesoljskih tehnologij. Med drugim je zasnoval tudi edinstveni instrument PLS za vesoljski program Voyager. Razstavo Vesolje, kjer se lahko v sklopu razstave spoznate z vesoljsko tehnico, na kateri lahko preverite svojo težo na vseh planetih našega osončja, odlitki meteoritov, ki so padli na slovenska tla, fotografije planetov osončja ameriškega fotografa Michaela Bensona z opisi, opremljeni z Braillovo pisavo in primerjavo velikosti planetov v primerjavi proti 1 cm velikem Soncu - Pomanjšani relief Marsa in Merkurja.

Gorska kolesa so narejena za uživanje po gorah, pri nas pa je možno kolesariti tudi skozi goro, saj smo našli prehod po opuščenih in skrivnostnih rudarskih rovih pod goro Peco. Z vodnikom in svetilkami lahko varno prekolesarite več kot pet kilometrov edinstvene podzemne poti iz ene doline v drugo in doživite nepozabno pustolovščino. Pot poteka po varnih rovih in se vzdigne le za okrog 15 m, a vdolbine in grbine nekdanjih železniških pragov ne dopuščajo lagodnega kolesarjenja.
Kolesarska avantura se prične ko vas sprejme vodnik s katerim se boste skupaj odpravili do vhoda v rudnik. Po prekolesarjeni podzemni poti pridete iz rudnika na Bregu nad Mežico, od koder se spustite po asfaltirani cesti (cca 1,5 km) do izhodiščne točke. Rudarji so pod goro Peco več kot tristo let odkopavali svinčevo in cinkovo rudo. V vseh teh letih so izkopali več kot 800 kilometrov rovov. Večino rovov so rudarji izkopali v trdo kamenino, rudo in jalovino pa so iz rudnika odvažali z vozički po številnih transportnih poteh. Po enem od takšnih rovov danes poteka ta edinstvena, več kot pet kilometrov dolga kolesarska pot. Pot poteka po varnih rovih in se vzdigne le za okrog 15 metrov.
Stalna temperatura okrog 10°C popolna tema in varnostni predpisi v podzemlju zahtevajo posebno opremo. Uporaba čelade in naglavne svetilke je obvezna oprema, ki si jo boste izposodili ob plačilu vstopnine. Priporočamo topla športna oblačila in kolesarske rokavice. Celotna pot traja cca 2,5 ure. Starostna omejitev je 10 let.
Ogled rudnika je možen samo z gorskim kolesom.

Začetki blagovne znamke Lucifer Chocolate segajo v leto 2007. Ideja o čokoladi je zrasla iz kuharskih spretnosti ter igranja s čokolado in sladicami, ki jih je doma za družino izdeloval idejni vodja in lastnik podjetja Lučo. Odličnost in originalnost izdelkov sta se hitro razširili med ljudmi, saj je čokolada postala tako osebno kot poslovno darilo za znance in poslovne partnerje. Zanimanje je hitro raslo, z njim potreba po večji in zmogljivejši proizvodnji, zato se je leta 2009 Lucifer preselil v večje prostore, kjer se je poleg čokoladnice odprla tudi kavarnica s prodajo izdelkov. Zgodba o blagovni znamki Lucifer Chocolate se je začela z veliko ljubeznijo do čokolade in želje po ustvarjalnosti. Iz prvih ročno izdelanih čokoladnih pralinejev je v kratkem času zrasla pravljična čokoladnica, ki sta ji kmalu sledili tudi prodajalna in kavarna Lucifer. Izbor vrhunskih čokoladnih izdelkov je pester in za vsakega se nekaj najde – od pralinejev in tortic najrazličnejših okusov do čokoladnih tablic, vroče čokolade in čokoladnih namazov ter najrazličnejših darilnih bonbonier. Vsi izdelki so zaviti v elegantno embalažo, ki ohrani njihovo svežino in kakovost. Vsi izdelki Lucifer Chocolate so ročno izdelani, oblikovani s spretnostjo in z občutkom, kar se izraža v originalnosti oblik in okusov. Uporabljena kakavova zrna prihajajo iz daljnih dežel okoli ekvatorja, kjer rastejo najboljše vrste kakavovca, ki vsebujejo prefinjene arome. V kombinaciji z vrhunskimi okusi in dodanimi sestavinami s celega sveta so izdelki Lucifer Chocolate užitek, ki si ga boste zaželeli znova in znova.

Čaka vas 18 zanimivih scen iz življenja in dela rudarjev. Pripravili so bogato centralno zbirko slovenske tradicije premogovništva, kjer si boste v spremstvu vodičev lahko pogledali razvoj premogovništva od prvih najdb premoga do svetovno znane Velenjske odkopne metode – tako delajo rudarji danes. Predstavljena je tudi zgodovina Premogovnika Velenje, seznanili pa se boste s knapovskim stanovanjem izpred leta 1930 in s tem spoznali bivanjsko kulturo »knapov« pred 100 leti. Spoznali boste »aufzuge« v Črni garderobi, kopalnico, legendo o skoku čez kožo, galerijo v Beli garderobi in muzejsko trgovinico.

V spremstvu vodičev boste v premogovnik vstopili povsem enako, kot so vanj vstopali rudarji v prejšnjem stoletju. Oblekli se boste v rudarska oblačila, površnik, si nadeli čelado, s sabo dobili rudarsko malico in se po Starem jašku iz leta 1888 spustili 160 metrov v globino. Rudniško dvigalo iz leta 1888 je najstarejše še delujoče dvigalo v Sloveniji. V uri in pol si boste v podzemnih rovih ogledali slikovito predstavitev, kako je potekalo delo rudarjev nekoč in kakšno je danes. Zgodbo oblikujejo scene in lutke rudarjev, ki oživijo s sodobno avdiovizualno opremo. Spoznali boste mehanizacijo jamskih prostorov iz zadnjih desetletij razvoja Premogovnika Velenje in obisk sklenili z vožnjo s podzemno železnico.

Na koncu si boste ogledali še Belo in Črno garderobo z zbirko razvoja premogovništva in rudarsko stanovanje iz leta 1930.

Arheološko razstavišče Celeia - mesto pod mestom v kleti Knežjega dvora je doslej največja predstavitev ostankov rimske Celeje »in situ«. Njena nema, vendar slikovita govorica Vas vabi, da se sprehodite med starodavnimi zidovi, ki pričajo o bogati zgodovini mesta.

Ugodna in zaščitena lega ob zavoju reke Savinje, bogato zaledje Savinjske doline in križišče trgovskih poti so naše prednike že v prazgodovini privabili na področje današnjega Celja. Najstarejša naselbina na Miklavškem hribu je znana že iz pozne bronaste in starejše železne dobe (9. do 6. stoletje pr. n. š.), keltski Tavriski pa so v mlajši železni dobi na terasi Miklavškega hriba nad mestnim parkom postavili eno od svojih pomembnejših središč. O pomenu tedanje keltske naselbine pričajo med drugim tudi ostanki kovnice srebrnega denarja.

Leta 15 pr. n. š. je bilo Noriško kraljestvo, v njegovem sklopu pa tudi oppidum Kéleia, priključeno rimski državi. V letih vladavine cesarja Klavdija (41-54 n. š.), v obdobju, ko je Norik postal rimska prokuratorska provinca, je Celeja med prvimi v provinci dobila status municipija (samostojnega mesta) s polnim imenom Municipium Claudium Celeia. Naslednji dve stoletji sta predstavljali za mesto obdobje največjega razcveta in tudi fizične rasti.. V obdobju pozne antike se je Celeia močno zmanjšala, po izteku 5. in v 6. stoletju pa se nekoč cvetoče mesto skoraj ni več omenjalo.

Romantičen, zapeljiv, mogočen, temačen, strašljiv, celjski ... Vse to je Stari grad Celje. Predstavlja obvezno destinacijo za vse obiskovalce Celja ne glede na to, od kod prihajajo. Mogočni grad z obzidjem, ki že stoletja vlada na griču nad mestom, vas bo že od daleč pustil brez besed. Ko ga boste obiskali, vam bo v spominu ostal za vedno.

Stari grad Celje je v pisnih virih prvič omenjen leta 1323. Njegova podoba je bila sprva mnogo skromnejša, saj je obsegal le romanski palacij z obzidjem. Današnjo podobo je grad dobil kasneje, ko so ga prevzeli grofje Celjski, najbolj znana in najpomembnejša vladarska rodbina na območju današnje Slovenije. Svojo oblast in politično moč so širili daleč po tedanji Evropi in tako krojili usodo širšega zemljepisnega območja. Prvi med Celjskimi, ki se je z ženo in štirimi otroki preselil na Stari grad Celje, je bil Friderik I. Ob vselitvi je grad temeljito spremenil in povečal v stanovanjsko rezidenco. Grad se je nato postopoma širil. Okoli leta 1400 sta bila na vzpetini zgrajena še štirinadstropni obrambni stolp, imenovan Friderikov stolp, ter obrambno obzidje, ki sta se ohranila vse do danes. Friderikov stolp je dobil ime po Frideriku II. Celjskem, ki je bil v stolpu zaprt. Dinastija Celjskih se je končala s smrtjo zadnjega moškega potomca, Ulrika II.

Grad je s prenovo dobil tudi sodoben Turistično informacijski center in Kavarno Veronika ter tako postal atraktivna turistična točka, ki ponuja prelep razgled na mesto in okolico. V Turistično informacijskem centru lahko obiskovalci izberejo promocijske zloženke, informativno gradivo o gradu, Celju in okolici ter informacije o znamenitostih in prireditvah v Celju. Na voljo je pestra izbira spominkov ter izdelkov domače in umetnostne obrti.

Stari grad Celje je vsako zadnjo soboto v avgustu prizorišče tradicionalne srednjeveške prireditve »Dežela Celjska vabi«, v poletnih mesecih pa se na njem odvija program Živa zgodovina, ki obiskovalcem ponuja možnost, da z obiskom postanejo del »žive« zgodovine in v avtentičnem okolju mečujejo z vitezi, streljajo z lokom, se spogledujejo z grajskimi princesami, ustvarjajo v srednjeveških delavnicah …