Maribor in njegovo staro mestno jedro vas bosta navdušila s svojimi kulturno-zgodovinskimi znamenitostmi in gostoljubnostjo Mariborčanov. Čudoviti mestni trgi z znamenitimi stavbami, Lent z najstarejšo vinsko trto na svetu, Mestni park s tremi ribniki in Piramido … V uličicah vabijo številne kavarne in čajnice, kjer lahko polni doživetij sklenete potepanje po mestu in poklepetate s prijatelji.

V osrednjem delu starega mestnega jedra na Lentu, pred Hišo Stare trte še danes domuje najstarejša trta na svetu. Žametovka oz. modra kavčina je s potrjeno starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Stara trta simbolizira bogato vinsko kulturo Maribora, Štajerske in Slovenije.

Stara trta je bila posajena ob koncu srednjega veka, ko so Maribor oblegali Turki. Preživela je kljub srditim bojem med napadalci in branilci mesta, saj je bila današnja Hiša Stare trte nekoč del mestnega obzidja. Trdoživki niso do živega prišli niti požari, ki so bili zaradi lesenih ostrešij in slamnatih streh v poznem srednjem veku precej pogosti, niti trtna uš, ki je pomorila večino ostalih trt, prav tako ne zavezniško bombardiranje mesta, ko je bila Hiša Stare trte delno porušena, a je tej vzdržljivi rastlini uspelo preživeti.

Tako je danes Stara trta tudi edina rastlina, ki ima lasten muzej v Hiši Stare trte. Danes potomke Stare trte rastejo skoraj na vseh kontinentih in po številnih krajih v Sloveniji. Mariborski oktet in Neuvirtovi Štajerci so trti v čast posneli himno. Trti v čast so v Mariboru in okolici urejene tudi mnoge slikovite vinske ceste in številne vinske kleti.

Grozdje Stare trte je sorte žametovka ali modra kavčina in je eno izmed najstarejših udomačenih žlahtnih vinskih sort na Slovenskem. 35 do 55 kg simboličnega letnega pridelka vin je ustekleničenega v 2,5 dcl stekleničke znamenitega umetnika Oskarja Kogoja, ki predstavljajo dragoceno protokolarno darilo - letno jih napolnijo nič več kot 100!

Manjši bratje so prišli v Maribor verjetno že leta 1240. Leta 1282 so si sezidali samostan pri podružni cerkvi Marije Vnebovzete. Podoba Matere usmiljenja je prišla v cerkvico 1747. Tega leta so se preselili v dotedanji kapucinski samostan, leta 1864 pa so frančiškani prevzeli Marijino cerkev skupaj s slovensko župnijo. Leta 1900 so sezidali nov samostan in novo cerkev, ki je od leta 1906 bazilika.

Frančiškanska cerkev je mogočna stavba s fasado iz rdečega klinkerja, ki stoji na križišču Partizanske in Svetozarevske ulice. Najpomembnejšo mariborsko zgradbo iz obdobja historizma so naredili kot triladijsko baziliko in jo posvetili Mariji, Materi usmiljenja. Po načrtih dunajskega arhitekta Richarda Jordana so jo sezidali med letoma 1892 in 1900. Na tem območju sta že predhodno stala cerkev Matere usmiljenja in kapucinski samostan.
Veličastna dvostolpna bazilika Marije Matere usmiljenja, ki jo zaznamuje neoromanski slog, predstavlja ambicioznost mesta na prehodu v 20. stoletje, saj se je Maribor lahko z njo postavil ob bok večjim mestom, kot sta Dunaj in Gradec. S svojo rdečkasto fasado in prizidanim frančiškanskim samostanom poudarja dostop do mestnega središča na vzhodni strani. Večina slik v cerkvi je delo madžarskega slikarja Ferenza Pruszinskaya, križev pot je naredil Miloš Hohnjec iz Celja, v prezbiteriju pa so vitraži in freske, ki so delo Staneta Kregarja. Orgle so delo Mariborčana Jožefa Brandla, na glavnem oltarju pa je plastika Marije iz 18. stoletja.

Današnji mariborski grad je sestavljen iz dveh delov. Prvega predstavlja upravni dvor deželnega kneza zgrajen med letoma 1478 in 1481, drugega pa SV del mestnega utrdbenega sistema (grajska bastija in loža). Z lastništvom grofov Khislov se je leta 1620 začela dokončna preobrazba dvora v rezidenčni grad, v katerem so med drugim uredili viteško dvorano in dogradili loretsko kapelo. Po letu 1727 je grad prešel v lastništvo grofov Brandis, ki so mu dodali novo stopnišče, nadzidali bastijo ter dokončali ureditev viteške dvorane. Z ureditvijo današnje Grajske ulice leta 1871 je bil grad razpolovljen. Leta 1933 je grad odkupila tedanja mestna občina, Pokrajinski muzej Maribor pa se je vanj preselil leta 1938. V njem se spoznamo z lokalno zgodovino in je izjemno vizualno bogat, saj med drugim vsebuje zbirke likovne umetnosti, pohištva, uniform, razglednic, ur, orožja, fotografij, mode, glasbil, pečnic, obrtno, etnološko in arheološko zbirko.

Pohorje z najvišjim vrhom Črni vrh, 1543,5 m, se dviga nad mestom Maribor in se od tam razteza proti zahodu. Je zelena oaza prečudovite narave in neštetih možnosti za sprostitev in rekreacijo.

Krasijo ga naravne znamenitosti, kot so šotna barja z jezeri, slapovi in pragozd, do katerih nas pripeljejo številne pohodniške in kolesarske steze, ki prepredajo pohorske gozdove. Za visok srčni utrip poskrbijo adrenalinski park, poletne sanke, gorsko-kolesarski bike park in pozimi seveda številne aktivnosti na snegu. Mariborsko Pohorje se pozimi namreč prelevi v enega največjih smučarskih središč pri nas, katerega posebnost je najdaljša nočna smuka v Sloveniji, pa tudi, da gre pravzaprav za mestno smučišče, saj se je iz mestnega jedra do vznožja Pohorja (oz. spodnje postaje Pohorske vzpenjače) možno v samo 10 min. pripeljati tudi z mestnim avtobusom. Vznožje je še posebej živahno ob Zlati lisici, tekmama za svetovni pokal v smučanju za ženske, ki velja za eno največjih in najpomembnejših športnih prireditev v destinaciji. Ob naravnih danostih in bogati športno-rekreacijski ponudbi ponuja Pohorje tudi druga pristna doživetja, bodisi za ljubitelje vina in kulinarike, bodisi za tiste, ki sprostitev radi poiščejo v centrih dobrega počutja.