Romantičen, zapeljiv, mogočen, temačen, strašljiv, celjski ... Vse to je Stari grad Celje. Predstavlja obvezno destinacijo za vse obiskovalce Celja ne glede na to, od kod prihajajo. Mogočni grad z obzidjem, ki že stoletja vlada na griču nad mestom, vas bo že od daleč pustil brez besed. Ko ga boste obiskali, vam bo v spominu ostal za vedno.

Stari grad Celje je v pisnih virih prvič omenjen leta 1323. Njegova podoba je bila sprva mnogo skromnejša, saj je obsegal le romanski palacij z obzidjem. Današnjo podobo je grad dobil kasneje, ko so ga prevzeli grofje Celjski, najbolj znana in najpomembnejša vladarska rodbina na območju današnje Slovenije. Svojo oblast in politično moč so širili daleč po tedanji Evropi in tako krojili usodo širšega zemljepisnega območja. Prvi med Celjskimi, ki se je z ženo in štirimi otroki preselil na Stari grad Celje, je bil Friderik I. Ob vselitvi je grad temeljito spremenil in povečal v stanovanjsko rezidenco. Grad se je nato postopoma širil. Okoli leta 1400 sta bila na vzpetini zgrajena še štirinadstropni obrambni stolp, imenovan Friderikov stolp, ter obrambno obzidje, ki sta se ohranila vse do danes. Friderikov stolp je dobil ime po Frideriku II. Celjskem, ki je bil v stolpu zaprt. Dinastija Celjskih se je končala s smrtjo zadnjega moškega potomca, Ulrika II.

Grad je s prenovo dobil tudi sodoben Turistično informacijski center in Kavarno Veronika ter tako postal atraktivna turistična točka, ki ponuja prelep razgled na mesto in okolico. V Turistično informacijskem centru lahko obiskovalci izberejo promocijske zloženke, informativno gradivo o gradu, Celju in okolici ter informacije o znamenitostih in prireditvah v Celju. Na voljo je pestra izbira spominkov ter izdelkov domače in umetnostne obrti.

Stari grad Celje je vsako zadnjo soboto v avgustu prizorišče tradicionalne srednjeveške prireditve »Dežela Celjska vabi«, v poletnih mesecih pa se na njem odvija program Živa zgodovina, ki obiskovalcem ponuja možnost, da z obiskom postanejo del »žive« zgodovine in v avtentičnem okolju mečujejo z vitezi, streljajo z lokom, se spogledujejo z grajskimi princesami, ustvarjajo v srednjeveških delavnicah …

V Srcu Slovenije, območju z bogatimi čebelarskimi tradicijami, domuje tudi Čebelarska zveza Slovenije. V centru na Lukovici obiskovalcem omogoča spoznavanje zgodovine čebelarstva na Slovenskem, obisk zeliščno-čebelarske učne poti ter pokušino in nakup medu in drugih čebeljih pridelkov.

Center Rinka - večnamensko središče za trajnostni razvoj Solčavskega povezuje različne dejavnosti za trajnostni razvoj območja in prinaša nove razvojne priložnosti.

Svetlemu prostoru daje toplino oprema iz gorskega lesa macesna in smreke, občutek mehkobe je povezan z dekorativnimi in uporabnimi predmeti iz volne, prijeten vonj in okus pa dodaja izvirna kulinarična ponudba.

V enovitem prostoru se vsebinsko dopolnjujejo: razstavno prodajni kotiček, degustacijski, barski, bralni, internetni in otroški kotiček. Center Rinka je namenjen ljudem in organizacijam z idejo in željo po podjetniškem ali umetniškem ustvarjanju, medgeneracijskem druženju in ohranjanju dediščine, ki dajejo pomemben impulz trajnostnemu razvoju Solčavskega.

Polstenje volne ali filcanje je ena od najstarejših tehnik za izdelavo tkanine. Stara je približno 8000 let. Tehniko polstenja volne še vedno uporabljajo nomadski narodi v srednji Aziji in severnem delu vzhodne Azije. Postopek je še vedno enak tistemu iz preteklosti: strižena, neobdelana volna se v kombinaciji z vodo in milom in ob močnem drgnjenju začne sprijemati in nastane kompaktna osnova – polst.

Igra narave je Logarsko dolino ustvarila globoko v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp in jo obdala s preko 2000 m visokimi vrhovi (Krofička, Ojstrica, Planjava, Brana, Turska gora, Rinke,...). Današnjo slikovito podobo Logarske doline je ustvaril ledenik v zadnji ledeni dobi.

Dolina je dolga 7 km, široka v povprečju 250 m. Deli se v tri dele. Za Log in Plest so značilne travnate zelenice, Kot pa je pretežno poraščen z gozdom. Za zeleno kuliso gozda se razlega veličastno šumenje slapa Rinka.

Privlačnost Logarske doline odseva v prvobitnosti okolja ter v številnih naravnih zanimivostih, ki privabljajo ljubitelje narave. Svoj pečat so prostoru vtisnile tudi kmetije, ki so skozi stoletja ustvarjale kulturno krajino. Ravno sožitje med človekom in naravo je tista vrednota, ki jo danes najdemo le redkokje.

Zaradi omenjenih vrednot, je bila Logarska dolina leta 1987 razglašena za krajinski park. Park obsega celotno dolino do grebenov gora, skupaj v velikosti 203 km2. Svojo podobo gradi na sonaravnem trajnostnem razvoju ter na kakovostni turistični ponudbi.

Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je svoja vrata odprl novembra 2009 in je pomembna turistična pridobitev za celotno Spodnjo Savinjsko dolino, saj se je tradicija hmeljarstva in pivovarstva v teh krajih živi že od leta 1876.

Osrednji muzej, ki se nahaja v prostorih nekdanje sušilnice hmelja, je urejen v štirih nadstropjih. Obiskovalec v njem spoznava prehrano, oblačila, običaje, številne hmeljarske izdelke ter orodja za pridelavo in obdelavo hmelja. Zbirka je nastala s pomočjo družin, ki živijo s hmeljem, njihove dokumentacije, fotografij, spominov. Ime ekomuzej izhaja iz njegove povezanosti z okoljem in ljudmi.

Ponudbo osrednjega ekomuzeja dopolnjujejo vstopno-informacijske točke (VIT-i) v vseh občinah Spodnje Savinjske doline: Braslovčah, Polzeli, Preboldu, Taboru, Vranskem in Žalcu. Tu se vsaka točka predstavi na svoj način in vam ponudi celostno informacijo o ekomuzeju.

Na tradicijo hmeljarstva je vezano tudi kar nekaj prireditev, ki so na tak ali drugačen način povezane s hmeljem, tradicijo in običaji: postavljanje hmeljevk, dan hmeljarjev in izbor hmeljarskega starešine in princese, pohod po hmeljski poti in hmeljarski likof.

Fontana piv Zeleno zlato je poklon hmeljarski dediščini Spodnje Savinjske doline in Žalca, ki je središče hmeljarstva v naši državi. Slovenija je tudi peta največja proizvajalka hmelja na svetu, hmelj pa je tista »začimba«, ki daje pivu okus in prepoznavno noto.
V Žalcu so želeli obstoječo zgodovino povezati s sedanjostjo in postaviti temelje zanimive turistične zgodbe za prihodnost. Rezultat vseh teh dejavnikov je Fontana Zeleno zlato.

Zgodba o fontani se je pričela v letu 2014, na pobudo takratnega predsednika Zveze turističnih društev Občine Žalec, g. Matjaža Omladiča. Izvirna zamisel je je spodbudila Občino Žalec, da je še istega leta na arhitekturnem natečaju iskala idejne rešitve. Med šestimi predlogi je izbrala arhitekturni koncept podjetja RC Planiranje. V naslednjem letu so se vrstile priprave na projekt, imenovana je bila projektna skupina, ki se je soočala z mnogimi izzivi in jih uspešno reševala. Gradnja Fontane Zeleno zlato se je pričela aprila 2016, slovesno odprtje je bilo 6. septembra 2016, ob prazniku Občine Žalec, ki obeležuje spomin na dejanje II. vseslovenskega tabora iz leta 1868. V dveh letih delovanja, je fontano obiskalo več kot 100 tisoč obiskovalcev.

Fontana piv je postavljena v mestni park, v središču mesta, ob tržnico. Osnova za arhitekturno zasnovo fontane je simbolna hmeljska kobula, ki se izraža v dveh polkrogih oz. dveh fontanah, eni pivski in drugi, vodni. Polkrogi so oblečeni v bakreno čipko, ki simbolizira peno na pivu.
Fontano je gradilo podjetje Remont, tehnologijo pa zagotovilo podjetje Etra.

Fontana piv Zeleno zlato je prejemnica dveh nagrad Slovenske turistične organizacije - Snovalca in Sejalca.